Ruska federacija in Francija sta izvedli izmenjavo zapornikov, v okviru katere je ruski predsednik Vladimir Putin pomilostil francoskega raziskovalca Laurenta Vinatiera. Vinatier, ki je prestajal triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, je bil v Parizu zamenjan za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kljub tej diplomatski gesti pa se v ruskih konservativnih krogih in delu javnosti krepi nezadovoljstvo zaradi domnevno preblagega odziva Moskve na nedavno ameriško zaplembo naftnega tankerja Marinera v Severnem Atlantiku. Zaplembo ladje, ki je plula pod rusko zastavo, so ameriške sile utemeljile s kršenjem sankcij proti Venezueli, medtem ko kritiki, kot je Paul Craig Roberts, dogodek označujejo za vojno dejanje. Rusko ministrstvo za promet je sicer pojasnilo, da je ladja pod rusko zastavo plula le začasno, vendar so mlačni uradni odzivi Moskve sprožili val ugibanj o Putinovi zmožnosti odločnega ukrepanja proti zahodnim provokacijam. Konservativni analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna toleranca dolgoročno privedla do še večjih konfliktov. Notranjepolitični pritiski na Kremlj se stopnjujejo v času, ko se Rusija sooča z vse večjimi pritiski na mednarodnem prizorišču. Medtem ko so nekatere izmenjave zapornikov interpretirane kot poskusi ohranjanja diplomatskih kanalov, se v ozadju vrstijo obtožbe o špioniranju in stopnjevanju sankcij. Razhajanja med uradno previdno diplomacijo in pričakovanji radikalnejših političnih struj znotraj Rusije kažejo na naraščajočo napetost v ruskem političnem vrhu glede strategije v odnosu do Zahoda.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v nagovoru na državni televiziji ostro zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju pridržale ameriške sile. Rodríguezova je poudarila, da v Venezueli obstaja le en legitimen predsednik, in državljane pozvala k enotnosti ter obrambi pred, po njenih besedah, agresijo in poskusi zasužnjevanja s strani Združenih držav Amerike. Po navedbah podpredsednice je cilj ameriške operacije nasilna menjava režima z namenom prevzema nadzora nad bogatimi energetskimi in naravnimi viri države. Zaradi nastalih razmer je venezuelska vlada aktivirala vse državne strukture, vključno s sistemi za varnost državljanov in nacionalno obrambo, da bi zavarovali suverenost in ozemeljsko celovitost države. Rodríguezova je poročala o množičnem odzivu prebivalstva, ki se je v podporo vladi podalo na ulice, hkrati pa je bila odrejena mobilizacija Nacionalnih bolivarskih oboroženih sil in ljudskih milic. Pred svojim zajetjem je predsednik Maduro podpisal odlok o izrednem stanju zaradi zunanjih motenj (conmoción externa), ki je bil že posredovan ustavnemu sodišču v presojo.

Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo in zajetje predsednika Nicolása Madura. Brazilski voditelj je dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje" in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. Napad je povzročil globok razkol med latinskoameriškimi voditelji, pri čemer sta se Mehika in Kolumbija pridružili brazilski obsodbi, medtem ko sta Argentina in Ekvador operacijo pozdravila. Argentinski predsednik Javier Milei je v javno objavljenem videoposnetku proslavljal ameriško posredovanje in ob tem neposredno provociral brazilskega kolega. Napetosti v regiji se stopnjujejo zaradi strahu pred novim valom migracij in morebitne destabilizacije meja, zlasti ob brazilsko-venezuelski meji. Brazilija, ki je pred meseci ponujala posredovanje, se zdaj spopada z neposrednimi varnostnimi in diplomatskimi posledicami ameriške vojaške prisotnosti v svoji soseščini.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na cilje v Venezueli. Po poročanju lokalnih virov so ameriška letala bombardirala več vojaških objektov, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na ključno infrastrukturo, med drugim na pristanišče v La Guairi. Prebivalci so poročali o nizkih preletih letal in aktivaciji venezuelske zračne obrambe. Istočasno so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim kitajskim podjetjem, ki naj bi bila povezana z venezuelskim režimom. Eskalacija napetosti sledi napovedim iz septembra 2025, ko so ameriški uradniki opozarjali na razširitev operacij proti trgovini z drogami, ki bi lahko vključevale prizadevanja za odstavitvijo predsednika Nicolása Madura. Slednji je že pred meseci kritiziral ameriške vojaške aktivnosti v Karibih in napovedal oborožen upor v primeru agresije.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so njihove specialne enote v prestolnici Caracas zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Operacija je vključevala letalsko bombardiranje in vzpostavitev pomorske blokade države, kar je povzročilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Ameriška vojska je ob tem zasegla venezuelska plovila in nafto, namenjeno na Kubo, ter zaprla venezuelski zračni prostor. Rusija, Kitajska in Iran so vojaško posredovanje označili za odkrito oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da so izgovori za napad neutemeljeni, ter pozvalo k dialogu za preprečitev nadaljnje eskalacije. Nasprotno pa je Evropska unija zavzela zadržano držo in se odločila za politiko čakanja, medtem ko so levičarski voditelji v Braziliji, Mehiki in Kolumbiji dejanje ostro obsodili in zahtevali nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o narko-terorizmu, ki so jih v Caracasu ves čas zavračali kot imperialistične pritiske.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Ameriške posebne enote so po ukazu predsednika Donalda Trumpa v soboto izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Kot je na družbenem omrežju Truth Social potrdil sam Trump, so ameriške sile par iz prestolnice Caracas z letalom že odpeljale iz države. Napad se je zgodil v okviru širših zračnih napadov na tarče v Caracasu, kar predstavlja dramatično zaostritev večletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo venezuelskega režima. Operacija sledi nedavnim zasegom venezuelskih naftnih tankerjev in stopnjevanju ameriških groženj z vojaškim posredovanjem. Odzivi na incident so bili takojšnji in ostri. Predstavniki venezuelske vlade so dejanje obsodili kot nelegalno ugrabitev in pozvali k odporu proti ameriški agresiji. Sosednja Kolumbija je zaradi nevarne destabilizacije regije že zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Dogodek pomeni konec večmesečnih ugibanj o Trumpovi pripravljenosti na neposredno vojaško akcijo, ki jo je ameriški predsednik kljub nasprotovanju dela senata napovedoval že od novembra 2025. Usoda ujetega predsedniškega para za zdaj ostaja neznana, prav tako ni jasno, kje se nahajata.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Združene države Amerike so sredi naraščajočih napetosti izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki vključuje zaprtje zračnega prostora, pomorsko blokado države ter zaplembo plovil in nafte, namenjene na Kubo in v druge države. Po navedbah organizatorjev Mednarodne protifašistične konference za suverenost ljudstev ameriška agresija predstavlja neposreden napad na suverenost države. Napad je ostro obsodila tudi Komunistična partija Grčije (KKE), ki dogajanje označuje za imperialistično intervencijo z namenom prevzema nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri. Washington svojo vojaško operacijo utemeljuje z bojem proti trgovini z drogami, vendar kritiki, vključno s KKE, te navedbe označujejo za prazne izgovore in hinavščino. Po njihovem mnenju so dejanski motivi povezani z geopolitičnim obračunavanjem z Rusijo in Kitajsko ter poskusom strmoglavljenja vlade Nicolása Madura. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, medtem ko mednarodne organizacije opozarjajo na posledice blokade za civilno prebivalstvo, ki se že spopada s hudo humanitarno krizo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo stopnjeval besedne napade na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko je delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo obtožuje oviranja mirovnega procesa v Ukrajini. Trumpova poteza sledi ključnim mirovnim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. V uvodniku je poudarjeno, da je Rusija tista, ki stoji na poti miru, in ne Ukrajina, pri čemer so izpostavljeni brutalni ruski napadi na civilne cilje, vključno z decembrskimi napadi z droni na Kijev, ugrabitvami otrok ter usmrtitvami ujetnikov. Besedni spor se je zaostril po tem, ko je Putin Ukrajino obtožil poskusa napada na njegovo zasebno rezidenco, kar je Kijev odločno zanikal. Trump, ki je po srečanju z Zelenskim izrazil optimizem glede končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta, je z delitvijo zapisa podprl trditve, da so napadi na Putina upravičeni glede na ravnanje Moskve. Čeprav je Trump obljubil določeno varnostno pomoč Ukrajini, podrobnosti o naravi te podpore še ostajajo nejasne. Dogajanje kaže na opazno zaostritev Trumpovega stališča do Kremlja v trenutku, ko se zdi, da so pogajanja z Moskvo ponovno zašla v slepo ulico.

Venezuelske oblasti so pridržale več državljanov Združenih držav Amerike v obdobju, ko administracija predsednika Donalda Trumpa stopnjuje vojaški in gospodarski pritisk na vlado Nicolása Madura. Incident se dogaja v senci poročil o strateških načrtih ZDA za morebitno vojaško posredovanje, ki naj bi jih Washington pripravljal že dlje časa. Trumpova administracija je v zadnjih mesecih znatno okrepila prisotnost v regiji, kar Caracas označuje za neposredno grožnjo suverenosti države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, saj ZDA aktivno izpodbijajo legitimnost Madurovega režima in uporabljajo različne vzvode pritiska, vključno z gospodarsko blokado in zasegi premoženja. Pridržanje ameriških državljanov bi lahko služilo kot nov diplomatski vzvod za venezuelsko vlado ali pa kot povod za nadaljnjo eskalacijo s strani Washingtona. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko morebiten vojaški spopad destabiliziral celotno latinskoameriško regijo, pri čemer se v javnosti že pojavljajo primerjave z dolgotrajnimi konflikti na Bližnjem vzhodu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročilih o vojaških operacijah Združenih držav Amerike v bližini venezuelske obale pozval k aktivaciji večstranskih mednarodnih mehanizmov. Maduro zahteva preiskavo in sankcioniranje dejanj ameriške vlade, ki jih označuje za imperialistično agresijo. Napetosti so se dodatno zaostrile po navedbah Donalda Trumpa, da so ameriške sile prejšnji teden, natančneje 24. decembra 2025, izvedle napad na večji objekt na venezuelski obali. Kljub Trumpovim trditvam venezuelska vlada uradno še ni potrdila podrobnosti o škodi, medtem ko politični analitiki opozarjajo na vpletenost širših geopolitičnih interesov, vključno z interesi Izraela in vprašanji nacionalne varnosti ZDA. Situacija predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja sovražnosti, v katero so vključene tudi ruske in kitajske podpore Madurovemu režimu. Ameriška stran svoja dejanja opravičuje s preganjanjem »narkoteroristov«, kar Caracas ostro zavrača kot kršitev suverenosti.

Rusko zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanje v Nemčijo, pri čemer opozarja na povečano število primerov "nepravičnega nadlegovanja" ruskih državljanov s strani nemških oblasti. Kot razlog navajajo izvajanje sankcij Evropske unije v povezavi z vojno v Ukrajini in poudarjajo, da so Rusi tarča preganjanja in nadlegovanja na podlagi etnične pripadnosti.

Administracija ameriškega predsednika Trumpa obtožuje "ideologe v Evropi" cenzure in uvaja prepovedi vstopa v ZDA. Hkrati so uvedli sankcije proti organizaciji HateAid, ki se bori proti sovraštvu na spletu. Iz Nemčije prihajajo opozorila pred naraščajočim totalitarizmom, medtem ko nemška vlada glede sankcij poudarja, da je, "kar je nezakonito offline, nezakonito tudi online".

V Washingtonu se je ponovno pojavila znana zgodba o morebitni vojni za zamenjavo režima. ZeroHedge je v sodelovanju z oddajo Matta Gaetza gostil razpravo o tem, kako naj Trump ravna z zlobnim in skorumpiranim Madurov režimom. V razpravi so sodelovali Curt Mills, izvršni direktor The American Conservative, in venezuelski opozicijski politik Emmanuel Rincon, ki jo je vodil nekdanji kongresnik Matt Gaetz. Razprava se je osredotočila na obnovljen pritisk sankcij, pomembne vojaške manevre ZDA in soglasje možganskih trustov v Washingtonu.

Nemška vlada je 15. decembra v Svetu Evropske unije podprla uvrstitev švicarskega vojaškega analitika Jacquesa Bauda na seznam sankcij EU. Kot edini razlog je navedeno, da Baud "redno gostuje v proruskih televizijskih in radijskih programih" in širi teorije o nastanku vojne v Ukrajini, ki niso v skladu s stališči EU.

Organizacija Just Peace Advocates poziva k prekinitvi kanadske podpore ameriški blokadi Venezuele. Predsednik Nicolás Maduro je ostro odgovoril na Trumpovo politiko do Venezuele in pozval k enotnosti Velike Kolumbije. Ob tem so poročali o dodatnih ubojih na morju.

Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti okoli Venezuele, ki bi lahko imele nepredvidljive posledice za celotno zahodno poloblo. Alexander Schetinin iz ruskega zunanjega ministrstva je izrazil upanje, da se bo situacija umirila, pri čemer je ciljal na Združene države Amerike. Predsednica Claudia Sheinbaum Pardo je pozvala Organizacijo združenih narodov (ZN), da prevzame svojo vlogo glede groženj ZDA Venezueli, po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal popolno blokado venezuelskih naftnih tankerjev in označil venezuelsko vlado za tujo teroristično organizacijo.

Evropska unija je razširila seznam sankcij proti posameznikom, ki naj bi širili rusko propagando. Na seznamu se je znašel tudi Jacques Baud, nekdanji švicarski obveščevalec in strokovnjak za strategijo. EU si prizadeva omejiti dostop do informacij, ki ne ustrezajo uradni razlagi dogodkov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zahtevala od Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), da se zaveže, da ne bo preganjalo Trumpa. ZDA so grozile s sankcijami proti ICC, če sodišče ne bi opustilo preiskav o ameriških vojakih v Afganistanu in izraelskih voditeljih glede vojne v Gazi. Hkrati pa ZDA pod Trumpom še naprej izvajajo pritisk na Venezuelo, kar nekateri vidijo kot nadaljevanje 'Monroejeve doktrine' in ameriškega vmešavanja v Latinsko Ameriko.

Velika Britanija je uvedla nove sankcije proti Rusiji po javni preiskavi o smrti ženske, ki je bila leta 2018 v Veliki Britaniji zastrupljena z živčnim strupom novičok. Preiskava je za njeno smrt okrivila ruskega predsednika Vladimirja Putina. London je tudi poklical veleposlanika Kremlja, da bi se odzval na ugotovitve preiskave in na, kot so dejali, »tekočo kampanjo sovražnih dejavnosti« proti Veliki Britaniji. Zaključek javne preiskave o smrti Dawn Sturgess je, da je Putin odgovoren.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z "zelo, zelo strogimi" sankcijami proti Rusiji in Ukrajini, če mirovni pogovori ne bodo uspešni. Hkrati naj bi Rusija vsa pogajanja o končanju konflikta v Ukrajini vodila izključno s Trumpom. Pogajanja otežujejo interesi ameriškega vojaško-varnostnega kompleksa, ki s konfliktom ustvarja dobiček.

Britansko raziskovanje je zaključilo, da je ruski predsednik Vladimir Putin moralno odgovoren za smrt britanske državljanke, ki je bila žrtev zastrupitve z živčnim strupom novičok, namenjene nekdanjemu dvojnemu agentu Sergeju Skripalu in njegovi hčerki Juliji. Britanija je zaradi tega uvedla nove sankcije proti Rusiji in poklicala ruskega veleposlanika. Medtem je ameriška vlada začasno ukinila del sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju Lukoil, da bi omogočila nemoteno delovanje bencinskih servisov izven Rusije.

Prizadevanja Nicolása Madura za pogajanja o varnem izhodu iz oblasti so propadla, saj je ameriški predsednik Trump zavrnil njegove zahteve, ki so vključevale amnestijo in odpravo sankcij. Domnevni ameriški rok za Madurov odhod je minil brez incidentov, povečuje pa se nadzor nad domnevnimi vojnimi zločini v nedavnih napadih na Karibe.

Medtem ko se pojavljajo informacije o ukrajinski privolitvi v ameriški mirovni načrt, ruski zunanji minister Sergej Lavrov trdi, da je Rusija pozdravila začetno različico načrta in pričakuje izboljšano verzijo. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa meni, da bo EU morala odpraviti sankcije proti Rusiji kot del mirovnega sporazuma. Ne glede na to, strokovnjaki opozarjajo, da so pogajanja zahtevna, iz Moskve pa prihajajo opozorila glede dogovora.

Sankcionirani ruski tanker za gorivo je nenadoma spremenil smer blizu Venezuele, potem ko mu je ameriška vojna ladja preprečila pot, poroča Bloomberg. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Združenimi državami in Venezuelo.

Evropska unija je uvedla sankcije proti Abdelrahimu Hamdanu Dagalu, bratu voditelja sudanskih Sil za hitro podporo (RSF), zaradi grozodejstev v Sudanu. Sudanski ambasador pri EU, Abdelbagi Kabeir, je pozval evropske države, naj prenehajo dobavljati orožje, ki podžiga državljansko vojno v državi. EU preiskuje tudi možnost, da evropsko orožje preko Združenih arabskih emiratov konča v Sudanu, in napoveduje diplomatske ukrepe proti tistim, ki podpirajo vojno.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za pogovore o odpravi sankcij proti Iranu, potem ko naj bi Iran zaprosil za njihovo umaknitev. Trump je dejal, da je "odprt za to", kar nakazuje morebitno spremembo v ameriški politiki do Irana.

Združene države Amerike so v Varnostnem svetu ZN predložile osnutek resolucije, katere namen je odpraviti sankcije proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju, voditelju islamistične militantne in politične skupine Hayat Tahrir al-Sham.

Donald Trump nadaljuje z vojaškimi akcijami proti venezuelskim plovilom, ki naj bi prevažala droge v ZDA, kar kritiki označujejo kot 'izvensodne poboje'. Hkrati so ZDA uvedle obsežne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru in njegovi družini zaradi vpletenosti v trgovino z narkotiki, kar zaostruje odnose med Washingtonom in Bogoto.

Združene države so uvedle obsežne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, njegovi družini in visokemu vladnemu uradniku zaradi vpletenosti v trgovino z narkotiki. Ta poteza zaostruje napetosti med Washingtonom in Bogoto. Predsednik Petro je sankcije obsodil in poudaril, da se Kolumbija ne bo uklonila pritisku ZDA.

Nemški politik Roderich Kiesewetter (CDU) je pozval k uvedbi strogih sankcij Evropske unije proti Madžarski, če madžarska vlada ob morebitnem prihodu v državo ne bi aretirala ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem pa evropski komisar poziva Evropo, naj popolnoma ustavi nakup ruskega plina, saj naj bi Putin energijo uporabljal kot orožje.

Donald Trump, predsednik ZDA, je izrazil dvom o smiselnosti srečanja s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom zaradi "sovražnih dejanj" Kitajske, vključno z omejitvami izvoza redkih zemeljskih kovin. Srečanje naj bi potekalo v Južni Koreji. Hkrati pa se Bela hiša počuti razočarano, ker Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir.

Ukrajina se nahaja v središču treh prepletenih trikotnikov, katerih cilj je omejiti Rusijo, kot poroča uncutnews.ch. Ti trikotniki vključujejo Lublinski trikotnik (Ukrajina, Poljska in Litva), de facto zavezništvo med Ukrajino, Poljsko in Združenim kraljestvom ter Odeski trikotnik z Romunijo in Moldavijo. Poleg tega europesays.com poroča o sankcijah za tiste, ki pomagajo Rusiji, dve leti po začetku ruske invazije na Ukrajino.

Iran je zavrnil zahtevo ZDA, da preda ves obogateni uran v zameno za trimesečno preložitev sankcij. Iranski predsednik je to označil za nesprejemljivo. Medtem je Varnostni svet Združenih narodov zavrnil podaljšanje roka za dogovor, kar pomeni ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, ki so veljale med letoma 2006 in 2010, vključno z embargom na orožje.

Strokovnjaki Združenih narodov so pozvali FIFA in UEFA, da zaradi domnevnega genocida v Gazi suspendirajo Izrael iz mednarodnih športnih tekmovanj. Medtem je Izrael zaprl prehod Karama na Zahodnem bregu, kar palestinski viri opisujejo kot kolektivno kaznovanje. Zaprtje prehoda povečuje pritisk na Palestince in odpira vprašanja o mednarodnem posredovanju.

Ameriški senator Marco Rubio opozarja, da bi nove sankcije proti Rusiji lahko ogrozile ameriško posredovanje v ukrajinskem konfliktu. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predlagal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Kazahstanu. Vzporedno pa se pojavljajo poročila o kršitvah zračnega prostora držav NATO s strani ruskih dronov in letal. Donald Trump je izrazil prepričanje, da je ob podpori Evrope in Nata vrnitev k prvotnim mejam Ukrajine realna možnost.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je na Generalni skupščini Združenih narodov kritiziral politike nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa, čeprav ga ni imenoval. Prav tako je poudaril, da je Brazilija branila demokracijo in se uprla vmešavanju v njeno suverenost, pri čemer je implicitno proslavil zaporno kazen, izrečeno Jairu Bolsonaru.

Po poročanju spletnih strani FN-oppnevnte og ad-hoc-news.de, strokovnjaki pozivajo FIFA in UEFA, da ukrepata zaradi izraelskega delovanja v Gazi. Pozivajo k izključitvi Izraela iz nogometnih tekmovanj. Članek na FN-oppnevnte izraža kritiko, da naj bi neizbrani komisarji podpirali Hamas namesto Izraela in da je ugled nogometa ogrožen zaradi koruptivnega vodstva. Medtem ko ad-hoc-news.de poroča, da strokovnjaki ZN pozivajo k izključitvi zaradi 'verheerenden Lage' (grozljivega stanja) v Gazi in poudarja, da IOC (Mednarodni olimpijski komite) ne sledi tej potezi.

Donald Trump je predlagal, da bi članice Nata prenehale kupovati nafto od Rusije in uvedle visoke carine na kitajsko blago, od 50 do 100 odstotkov, da bi prekinile kitajski vpliv na Rusijo in s tem končale vojno v Ukrajini. Medtem je ruski predstavnik pri ZN pohvalil Trumpa in kritiziral Zelenskega, češ da Kijev nikoli ni želel miru in zato zavrača Trumpove predloge.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu potrpljenje z Vladimirjem Putinom pojenja. Hkrati pa je omilil vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor, kar je povzročilo nezadovoljstvo med zavezniki Nata. Izrazil je mnenje, da je šlo verjetno za napako. Nato je sprožil operacijo "Eastern Sentry".

Več kot deset zahodnih držav naj bi kmalu uradno priznalo Palestino kot državo, kar kaže na upad podpore Izraelu. Hkrati so ZDA uvedle sankcije proti trem glavnim palestinskim organizacijam za človekove pravice, medtem ko Izrael bombardira sedež Palestinskega centra za človekove pravice.

Kremlj je izjavil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini in da si zahodne države prizadevajo ZDA pritegniti v orbito sankcij. Ruski predstavnik je tudi izjavil, da bosta Putin in Trump preprečila tretjo svetovno vojno. Bivši ruski predsednik Medvedjev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da je pripravljen prevzeti »škodo« za mednarodni ugled Izraela, da bi dosegel zmago v vojni v Gazi. Izrael trdi, da bo priznanje palestinske države destabiliziralo regijo in da bo to spodbudilo Tel Aviv k enostranskim ukrepom.

Trumpova administracija je sankcionirala tri pomembne palestinske organizacije za človekove pravice. Te organizacije trdijo, da ZDA s tem podirajo mednarodni pravni red, da bi ohranile Izrael nekaznovan. ZDA palestinske humanitarne organizacije obtožujejo povezav s terorističnimi skupinami.

Belgija je napovedala možnost priznanja Palestine kot države, vendar šele po izpustitvi izraelskih talcev s strani Hamasa. Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je pojasnila, da je bilo priznanje Palestine težka politična odločitev in da je izrekla besede o genocidu v Gazi iz srca. Medtem pa članek na laizquierdadiario.com poziva k priznanju izraelskega apartheida namesto simboličnega priznanja dveh držav.

Slovenski portal Necenzurano.si poroča, da naj bi se Združene države Amerike vključile v odločanje o tem, ali naj Slovenija uvede sankcije proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, vključno z morebitno prepovedjo vstopa v državo. Viri iz mednarodnih diplomatskih krogov so potrdili, da Washington poskuša po neformalnih poteh vplivati na odločitev Slovenije glede Dodika.